Čeprav je september že zdavnaj mimo in smo že veselo zakorakali v oktober, mi je ostalo še nekaj sladkih dolgov. Morda ni več ažurno, a bi se mi zdelo škoda izpustiti te trenutke iz mojih zapiskov. Obljubim, da bom v bodoče bolj pridna in sproti pisala o vsem kar se dogaja ;)
Mesec se je začel z izpiti, ki sem jih na srečo vse uspešno opravila in se tako vpisala v zadnji, 5. letnik študija. Sklenila sem, da letos ne bo popuščanja in nobenega izpuščanja predavanj zardi takšnih in drugačnih izletov po slovenskih plezališčih. Dobro, da imam predavanja le v četrtek, tako da se bom lažje vzdržala skušnjav :)
 |
| Izpitni 3d prikaz: Objekt urbane kulture |
 | |
| Izpitna maketa: Objekt urbane kulture |
Po končanih izpitih je sledilo kratko obdobje prostega časa, ki sem ga uspešno zapravila v novi Bohinjski Beli. Najprej sem se lotila Ritma v zraku in z njim opravila v šestih poskusih, pa bi z veseljem napravila še kakšnega, saj je smer prava lepotica. Klasičen vzdržjivc v moči, s tehnično plato in prehodom čez previs na malih oprimkih. Noben gib posebno težak, vendar vsi dovolj težki, da brez dobre pavze pošteno navije. Prava poslastica.
Nato je sledila še Love story, v kateri sva bila z Borutom uspešna na isti dan. Slednja je lepa vendar precej lažja. Motili so me le daljši gibi, zaradi katerih sem morala izumiti oprimke, ki to niso (npr. mala špička na prehodu v plato, za katero se mi je zdelo nemogoče, da bi jo držala preden sem poskusila).
 |
| Bohinjska Bela. Ženska za nagrado, moja prva 8a |
Tako mi je v mojem nekoč najljubšem plezališču ostala le še peščica smeri in prav strah me je dneva, ko bom pospravila še zadnjo... Na srečo mi je letos pomagalo slabo vreme, da smo morali gorenjsko zamenjati za primorsko in telovadnico.
V drugi polovici meseca je bilo brezdelja konec, saj so se začeli
plezalni treningi za mlajše. Letos sem poleg klasične petkove skupine naprednih plezalcev na Parmovi prevzela še nekoliko mlajše plezalčke na OŠ Valentina Vodnika. V strahu, da se bomo le igrali in ukvarjali z disciplino, sem bila že po prvem treningu prijetno presenečena, kakšne mlade in zagnane talente sem dobila. Se že veselim dela z njimi in vsemi ostalimi talenti!
 |
| Delo z mladinci na Parmovi |
|
Mesec pa se je zaključil z že tradicionalnim
Johanovim memorialom v veliki osapski steni. Čeprav nisem tekmovalka in ne maram tekmovanj, sem se tega udeležila že tretje leto zapored. To pravzaprav ni tekmovanje, je bolj druženje, dogodek in hkrati priložnost doživeti plezanje v povsem drugih dimenzijah. Tekmovanje poteka v večraztežajnih smereh, v Gobi za fante in Tržaški za ženske, pleza pa se na čas, kar je meni nekaj povsem tujega. Letos sem se malo bolje pripravila kot prejšnja leta in smer tudi dvakrat predhodno preplezala. To se je poznalo na sami dirki saj sem svoj lanskoletni dosežek izboljšala kar za 7min in pol in dosegla zame zelo dober čas 13min 1s. Končno sem dojela koncept hitrosti :) Upam, da bom mela naslednje leto še priložnost izboljšati čas, čeprav se je nekaj govorilo, da je letos memorial potekal zadnjič.
 |
| Med dirko |
 |
| Po dirki |
 |
| Podelitev za dekleta: 1. Maja Šuštar, 2. Katarina Kejžar, 3. Katja Bajec, 4. Mojca Žerjav, 5. Tina Dibatista, 6. Nastja Davidova |
|
