Monday 2 December 2013

Zimske radosti

Prejšnji teden nas je razveselil sneg. Zaenkrat je le v gorah, upam pa da nam bo kmalu pričaral praznično vzdušje tudi v dolini.

Kot se za prave snežne navdušence spodobi, smo morali že prejšnji vikend takoj preizkusiti prvi sneg. Zagazili smo proti Sorici in kar po smučišču naredili nekj zavojev za prvi vtis.

Ta vikend je bil čas za pravo turno. Z Borutom sva se skupaj z  Mojco in Tino podala na Hruški vrh, kjer smo kot prvi smučarji/bordarji uživali v zavojih pršiča. Bila je krasna sončna nedelja in obetale so se množice turnih zanesenjakov, tako da je Borut moral kar dobro napeti možgančke in uporabiti vse svoje znanje in izkušnje, da je izbral idealni cilj z malo dostopa, malo ljudi in veliko svežega snega. In kot vedno mu je tudi tokrat uspelo. Ob pogledu na sosednjo Babo, kjer je kar gomazelo od smučarjev se nam je prav smejalo, ko smo osvajali nedostopni Mt. Javorji, kamor smo pomotoma zavili med dostopom na Hruški vrh. Tako smo po naključju našli odlično linijo skozi redek gozd zalit s pršičem.

Borut proti vrhu
Foto: Tina Di Batista

Na vrhu
Foto: Tina Di Batista

Snežni užitki
Foto: Tina Di Batista

Ženska tehnika premagovanja ovir :)
Foto: Tina Di Batista

Lepa zimska nedelja v dobri družbi, ki že nakazuje prihajajoče snežne užitke. Pa hvala Tinca za lepe fotke!

Monday 11 November 2013

Novembrsko poletje v objemu skal

In končno so prišle zaslužene počitnice!

San Vito Lo Capo - počitniški raj za plezalce
Kot sem pisala v prejšnji objavi, je bilo poletje namenjeno domačim projektom, tako da sva z Borutom letni dopust premaknila v november. Poletje sva podaljšala v jesen in drugič po prvomajskih praznikih skočila v morje. Na prvem mestu pa je bilo seveda stiskanje krimpov, ožemanje kapnikov, božanje sloperjev, haklanje pet in kolenčkov ter še cela kopica ostalih plezalnih vragolij.

Vita v Tricheco, 7a+

Sicilijo sva obiskala že lani, ko sva obdelovala ostre skale okoli San Vita in Palerma. Tokrat sva se odločila skočiti še malo na jug in preveriti kakšne bisere skrivajo tam doli. Strašni previsi naju niso razočarali, presenetile pa so naju navite ocene, ki od severnjaških odstopajo tudi za več stopenj. Tako sem v sicer odličnem plezališču splezala ogrevalno 6b+, v kateri sem se morala bolj napeti kot v 7c+ na drugi strani otoka. Zaradi težkih ocen so očitno južna plezališča manj priljubljena, tako da sva večino časa uživala v samoti. Če odmisliš ocene in se pripraviš na borbo v vsaki smeri, je plezarija fantastična, ambient čudovit, mir in samota pa se prav priležeta po gneči v San Vitu.

Crown of Aragon, San Vito Lo Capo
Grotta del Cavalo, San Vito Lo Capo

Največ sva plezala v okolici Siracuse (Cavadonna, Arena, Nome e cognome), kjer so plezališča strnjena v soteskah v radiju 20 km. Ogledala sva si tudi nekaj potencialnih plezališč za prihodnje leto (Contralfano, Grotta Re Lucertola), tako da dela tu ne bo zmanjkalo.

Nome e Cognome
Grotta Re Lucertola

Po napornih previsih, sva se odpočila v platkah Castelmola nad Taormino s prečudovitim pogledom na morje in zasneženo Etno, ki je ravno v tem času znov a oživela in naju tako zabavala s svojimi izbruhi.

Castelmola
Pogled iz plezališča na Taormino.
Eden izmed manjših izbruhov Etne

Za konec sva se vrnila v San Vito, kjer sva preživela že prvi teden dopusta. Napadla sem težje smeri in v tretjem poizkusu uspela v smeri Knock out z oceno 8b iz vodnička, ki pa si te realno ne zasluži. Kljub temu sem bila s svojim vzponom zadovoljna, saj sem ga opravila v oteženih razmerah na vročem soncu in zabeljeni skali :)

Morske specialitete s hišnega žara

Dopust pa ni bil le plezalno raziskovalni, temveč tudi družabni dogodek. Prvi teden sva tako z Borutom preživala skupaj z Vito in Andrejo, družbo pa sta nam delala tudi Gorazd in Tjaša. Privoščili smo si razne kulinarične in plezalno raziskovalne eksperimente, ki so tem počitnicam dodali sladek priokus od katerega zlahka postaneš odvisen. Že brskam in tuhtam, kaj bo sledilo naslednjič...

Friday 26 July 2013

Life projects

It is quite a long time since my last post. I decided to write in English for all of those who can't read Slovenian and for me to practice my skills ;)

This year I was occupied with two big projects. One I finished and one I still working on.
On 1st of June I did my hardest route so far called Kaj ti je deklica? graded 8b+. It took a lots of work and patience of me as I was very close before Kalymnos holidays in April but my mind was not ready for this. The mental game began and I needed a good psychical rest in tufa paradise. I came home stronger and relaxed and it was just a matter of time to reach the top. I still hardly believe what does it mean as there is not many female amateur who did it. But I believe that is still not my limit...

Rest after the crux in Kaj ti je deklica? 8b+
Photo: Wojciech Ryczer

The other project and the main reason for my lack of time is a renovation of our new home. Now it is almost finished but it has taken a lot of time and dedication for Borut and me. This work is a pleasure and a big opportunity for me as initial reference for my future architecture planning.

Old living room
New living room
The house was 50 years old prefabricated house with many small rooms in bad conditions. I made a plan of new layout with one living area with kitchen, dinning table and sofa with TV set. We remove the old balcony and add a big new terrace with glass roof connected to house with big panoramic windows. I love the green scenery of my new home and a pretty little town of Škofja Loka where is the best training conditions for world champions climber ;)

Detail: bookcase by night
Detail: branch tree
Terrace in green