Novembrsko poletje v objemu skal

In končno so prišle zaslužene počitnice!

San Vito Lo Capo - počitniški raj za plezalce

Kot sem pisala v prejšnji objavi, je bilo poletje namenjeno domačim projektom, tako da sva z Borutom letni dopust premaknila v november. Poletje sva podaljšala v jesen in drugič po prvomajskih praznikih skočila v morje. Na prvem mestu pa je bilo seveda stiskanje krimpov, ožemanje kapnikov, božanje sloperjev, haklanje pet in kolenčkov ter še cela kopica ostalih plezalnih vragolij.

Vita v Tricheco, 7a+

Sicilijo sva obiskala že lani, ko sva obdelovala ostre skale okoli San Vita in Palerma. Tokrat sva se odločila skočiti še malo na jug in preveriti kakšne bisere skrivajo tam doli. Strašni previsi naju niso razočarali, presenetile pa so naju navite ocene, ki od severnjaških odstopajo tudi za več stopenj. Tako sem v sicer odličnem plezališču splezala ogrevalno 6b+, v kateri sem se morala bolj napeti kot v 7c+ na drugi strani otoka. Zaradi težkih ocen so očitno južna plezališča manj priljubljena, tako da sva večino časa uživala v samoti. Če odmisliš ocene in se pripraviš na borbo v vsaki smeri, je plezarija fantastična, ambient čudovit, mir in samota pa se prav priležeta po gneči v San Vitu.

Crown of Aragon, San Vito Lo Capo

Grotta del Cavalo, San Vito Lo Capo

Največ sva plezala v okolici Siracuse (Cavadonna, Arena, Nome e cognome), kjer so plezališča strnjena v soteskah v radiju 20 km. Ogledala sva si tudi nekaj potencialnih plezališč za prihodnje leto (Contralfano, Grotta Re Lucertola), tako da dela tu ne bo zmanjkalo.

Nome e Cognome

Grotta Re Lucertola

Po napornih previsih, sva se odpočila v platkah Castelmola nad Taormino s prečudovitim pogledom na morje in zasneženo Etno, ki je ravno v tem času znov a oživela in naju tako zabavala s svojimi izbruhi.

Castelmola

Pogled iz plezališča na Taormino.

Eden izmed manjših izbruhov Etne

Za konec sva se vrnila v San Vito, kjer sva preživela že prvi teden dopusta. Napadla sem težje smeri in v tretjem poizkusu uspela v smeri Knock out z oceno 8b iz vodnička, ki pa si te realno ne zasluži. Kljub temu sem bila s svojim vzponom zadovoljna, saj sem ga opravila v oteženih razmerah na vročem soncu in zabeljeni skali :)

Morske specialitete s hišnega žara

Dopust pa ni bil le plezalno raziskovalni, temveč tudi družabni dogodek. Prvi teden sva tako z Borutom preživala skupaj z Vito in Andrejo, družbo pa sta nam delala tudi Gorazd in Tjaša. Privoščili smo si razne kulinarične in plezalno raziskovalne eksperimente, ki so tem počitnicam dodali sladek priokus od katerega zlahka postaneš odvisen. Že brskam in tuhtam, kaj bo sledilo naslednjič...

Life projects

It is quite a long time since my last post. I decided to write in English for all of those who can't read Slovenian and for me to practice my skills ;)

This year I was occupied with two big projects. One I finished and one I still working on.

On 1st of June I did my hardest route so far called Kaj ti je deklica? graded 8b+. It took a lots of work and patience of me as I was very close before Kalymnos holidays in April but my mind was not ready for this. The mental game began and I needed a good psychical rest in tufa paradise. I came home stronger and relaxed and it was just a matter of time to reach the top. I still hardly believe what does it mean as there is not many female amateur who did it. But I believe that is still not my limit...

Rest after the crux in Kaj ti je deklica? 8b+

Photo: Wojciech Ryczer

The other project and the main reason for my lack of time is a renovation of our new home. Now it is almost finished but it has taken a lot of time and dedication for Borut and me. This work is a pleasure and a big opportunity for me as initial reference for my future architecture planning.

Old living room

New living room

The house was 50 years old prefabricated house with many small rooms in bad conditions. I made a plan of new layout with one living area with kitchen, dinning table and sofa with TV set. We remove the old balcony and add a big new terrace with glass roof connected to house with big panoramic windows. I love the green scenery of my new home and a pretty little town of Škofja Loka where is the best training conditions for world champions climber ;)

Detail: bookcase by night

Detail: branch tree

Terrace in green

Otok sonca in skale

Ne, to ni Kalymnos, to je Sicilija!

Morje, sonce, skala

Po spletu okoliščin je letošnji tradicionalni prvonovembrski Kalymnos zamenjala divja Sicilija. V Grčiji kriza kaže zobe tudi v transportu, ki bi bil na plezalski rajski otok nemogoče zapleten in dolgotrajen. Let iz Milana, prestopanje v Atenah, naslednje jutro let na Kos, trajekt in taksi, poleg tega pa nerazumno visoka cena. Tako je padla ideja o Siciliji predvsem zaradi enostavnosti, cenovne ugodnosti in hitrosti prevoza. Ryanair pač diktira naše počitnice ;)

Zloglasni južni otok nas ni razočaral. Ponudil nam je pestro izbiro najrazličnejših smeri, vseh dolžin in tipov, od tehničnih plat z malimi poličkami do mogočnih previsov s "šalcami" in kapniki, od klasičnih vzdržljivcev do zabeljenih detajlov.

Bauso Rosso, vrhunsko plezališče nad Palermom, primerno za najhladnejše dni s pestro izbiro težjih problemov.

Divja več kilometrov dolga skalnata obala San Vita ponuja širok izbor smeri s slikovitim ambientom.

Lost World, povsem nov sektor na koncu sveta z velikim potencialom...

...ko bo urejen dostop,  ne bo več "izgubljeni svet"

Večini smeri so bile skupne "soft" počitniške ocene, ki so dvigovale naš ego in nudile priložnost za praznovanja. Tako nama je z Borutom obema uspelo na pogled priplezati vse do 7c+. Plezala sva na pogled, le v eno smer sem se podala dvakrat, da sem popravila katastrofalno napako iz prvega poizkusa. Nekajkrat so me izdali živci in marsikateri "sajt" sem po nepotrebnem zapravila, vendar počasi tudi moja samozavest pri "sajtanju" raste ;)

Vplezavanje v sektorju Calamancina

Poskus na pogled v smeri Christo 8a

Počitek pred prvim detajlom

Žal ni bil moj tip (dolgi gibi), za sliko pa dober :)

Včasih nam je ponagajalo vreme, ampak San Vito lo Capo, kjer se nahaja večina dobrih plezališč, ima odlično prepišno lego na skrajnem severozahodnem rtu otoka. Tako je večino dežja odpihnilo mimo, ko pa je kakšna ploha le zašla v naše konce, smo se skrili v katero od številnih jam in lukenj ali pa vedrili pod mogočnim previsom. Večjo težavo je predstavljal veter, ki je v močnih sunkih dvigoval pesek in prestavljal predmete. Po zraku so leteli kaktusi, ki jih je izruvalo z vrha stene, kompleti pa so stali pokonci! Z Borutom sva bila edina norca v plezališču, ki sta se krčevito oklepala oprimkov in balansirala po steni. Bil je pač zadnji dan, ki ga ni bilo vredno izpustiti.

Veter, morje, valovi

Veliki valovi in veter so krivi za mastno skalo

Mirno ozračje po fronti.

Krvavi sončni zahodi

Seveda, nismo le plezali. Na "restiče" smo se podali na Monte Monaco od koder smo imeli čudovit razgled na mesto San Vito lo Capo, kot turisti obiskali razne siciljanske znamenitosti (Palermo, Corleone), se greli na peščeni plaži in hladili v kristalno čisti vodi, ki je še vedno presegala 20*C. Zvečer smo si privoščili morske kulinarične specialitete, pili redeče vino in se sladkali s pravim italijanskim sladoledom.

Večerna pojedina

Ulična umetnost v Palermu

Izgubljen v fikusu

Lepše plati Palerma

Pogled na San Vito lo Capo z Monte Monaca

Čofotanje v morju

Siciljansko parkiranje :)

Tako smo našli novi plezalni raj in že načrtujemo kdaj se bomo spet vrnili ;)